Ker se že tako in tako v vsakdanjem življenju premikamo prehitro, preskakujemo dogodke, stvari, ki se nam zdijo mundani pa so z zavedanjem lahko spremenjeni v nekaj čutnega, osvobajočega in slastnega.

Ker je, kot nam vsak “pocukran” citat želi dopovedati, poanta v samem gibanju in potovanju in nikdar v končni pozi oz. jogijski asani, ki ta nikoli ni končna, saj je znotraj nje na desetine variant, ki se razlikujejo od človeka do človeka, od leve do desne, od danes do jutri.

Ker je sprememba edina konstanta in edini način, da se na to (ne)navadimo je z nenehnim potovanjem iz našega mehurčka ugodja in sprejemanjem nas, današnjega dne, naših trenutnih čustev z vsem kar smo.

Ker je skrajni čas, da začnemo delati stvari z in po občutku. In počasi.