Naša zgodba

hisa na travniku gori

Naša zgodba

Zgodovina kmetije Vilar skozi oči današnjega lastnika Martina Vilarja

Sredi 19. stoletja se je iz Trzina v Dob preselil moj praded Matija po priimku sodeč francoskih korenin, tu kupil tri hiše in začel z mesarstvom in veletrgovino z vinom. Meso in vino je na vozovih, v posebnih z ledom obloženih skrinjah, vozil v Trst in oskrboval vojake Avstro-Ogrske monarhije.

Praded se je šele v zrelih srednjih letih oženil, da pa bi v Dob pripeljal 25 let mlajšo nevesto iz Krtine, je moral imeti dva grunta zemlje. Dokupil jo je in tako je to postala kmetija. Rodilo se jima je šest otrok, najmlajši Janko pa je že pri ranih osemnajstih letih kmetijo podedoval od očeta in leta 1910 zgradil vzoren hlev, še večje načrte pa mu je preprečila prva svetovna vojna.

Konec vojne je prinesel bankrot Avstro-ogrske in s tem izgubo vseh prihrankov. Ostala jim je zemlja in nov hlev. Poleg kmetovanja so imel tudi trgovino z mešanim blagom. Janko je imel kar šest sinov.

Ujela jih je druga svetovna vojna in na srečo so se vsi sinovi vrnili iz vojne domov. Po drugi svetovni vojni nam je bilo veliko zemlje odvzete, v trgovino se je najprej vselila zadruga potem pa trgovina Napredek. Strici so se odselili, kmetijo pa sta prevzela moj oče Matija in mama Marica. Kmetovali smo še naprej, imeli smo poln hlev živine in vsa družina je trdo delala. Kasneje smo imeli edino privatno valilnico piščancev. Potem pa še zbiralnico mleka. Po hudi bolezni in smrti mojega očeta sem pri dvajsetih prevzel kmetijo.

In tukaj se začne moja zgodba…Zgodba na katero bi bili moji predniki ponosni.

Opustil sem živinorejo in se posvetil gojenju šampinjonov (1990-2001), na vrhuncu smo pridelali več kot polovico slovenskih šampinjonov. Ker je to delovno zelo intenzivna dejavnost sem zaradi nekonkurenčnosti pred vstopom na skupni trg EU dejavnost prodal.

Leta 1996 sem začel s proizvodnjo travne ruše in ozelenitvijo golf igrišč. Ob zrušitvi trga 2008 in bankrotu gradbenih podjetij smo tudi mi izgubili 80% trga. Proizvodnjo travne ruše smo ohranili, gradnja novih golf igrišč pa se še ni začela, zato se je bilo treba ozreti po novih priložnostih.

Skupaj z ženo Barbaro sva se odločila obnoviti sto in več let stare objekte in jim dati novo vsebino. Novo zgodbo. Zgodbo ki jo danes imenujemo Hiša na travniku.

hisa na travniku gori

Gradila sva skrbno premišljeno in s srcem;

2013

Športni center Hiša na travniku 1 del.

2014

Športni center Hiša na travniku 2 del.

2015

Hostel na travniku.

2016

V prostorih kjer je bil včasih hlev odpreva butično kavarno, kjer ohranimo avtentične baročne detajle.

2017

Dve igrišči za odbojko na mivki, tekaška steza, zunanje vadbene površine in piknik prostor.

...

V prihodnje planiramo obnoviti še vinsko klet imava pa še več idej, kar pa naj ostane presenečenje ????

Oživeli smo zidove in ideje naših prednikov, ter jim dali »dušo« in zgodbo…

Vse smo obnovili tako, da smo ohranili večino starih elementov, kar je pri takih objektih težko. Zadostiti je treba vsem pravilom, upoštevati predpise, vendar je odličen občutek, ko oživiš nekaj, kar si podedoval od svojih prednikov in temu dal dodano vrednost.